Zmotno mnenje o vlogah vodje projektov

O vlogi vodje projektov v prevajalski agenciji se pogosto pojavljajo zmotna mnenja (sploh med tistimi, ki dela v prevajalski agenciji ne poznajo ali pa ga poznajo le površno); vodje projektov naj bi namreč bili le administrativni delavci, ki dan za dnem opravljajo rutinsko delo z veliko prelaganja papirjev in »čvekanja« po telefonu … Temu pa seveda v resnici še zdaleč ni tako!

Ena izmed ključnih vlog v prevajalski agenciji

Vodja prevajalskih projektov načrtuje, organizira in usmerja delo na določenem projektu. Brez njega se projekta enostavno ne da izpeljati, saj poskrbi, da se projekt izvede v dogovorjenem časovnem okviru, z razpoložljivimi resursi, ki najbolj ustrezajo področju prevajanja. Pri tem seveda odgovarja tudi za kakovost opravljenega dela – tako naročnikom kot tudi vodstvu prevajalske agencije. Še vedno menite, da je to preprosta vloga? Mi vemo, da ni …

Vezni člen med naročniki in izvajalci

Eden najpomembnejših aspektov dela vodje projektov je povezovanje naročnikov in izvajalcev storitev prevoda, kot so prevajalci, pregledovalci, lektorji, oblikovalci in drugi kadri, ki sodelujejo v različnih fazah projekta. Vodja projektov je tisti, ki skrbi za zadovoljstvo naročnikov, to pa je v praksi mogoče doseči pravzaprav na en sam način: z ustreznim prenašanjem naročnikovih želja izvajalcem projekta in učinkovito koordinacijo projekta, ki vodi do uspešno zastavljenega cilja – kakovostnega prevoda v dogovorjeni obliki in dogovorjenem roku.

Ali vodje projektov tudi sami prevajajo?

Ne, to je vloga prevajalcev; je pa res, da vodje projektov sodelujejo pri vmesnem in končnem pregledu prevodov ter poskrbijo, da so prevajalci in pregledovalci kakovostno opravili svoje delo in da je prevod v skladu z naročnikovimi željami. Zaradi tega morajo biti prav tako kot sami prevajalci odlično podkovani v jezikoslovju.

Delovne naloge vodje projektov

Med konkretne delovne naloge vodje projektov, ki jih izvaja vsakodnevno, spadajo: komunikacija z naročniki, prevzem naročil, delegiranje nalog izvajalcem, koordinacija izvajalcev, dokumentiranje in arhiviranje projektov, izbira zunanjih izvajalcev, pogajanja, priprava ponudb, poročil, predračunov in računov za naročnike, pregled in oddaja projektov ter še mnogo drugih drobnih opravil…

Osebnostne značilnosti vodje projektov

Zaradi zahtevnega značaja zgoraj opisanih del vodja projektov seveda ne more biti prav vsakdo. Dober vodja projektov potrebuje jezikoslovna, organizacijska in komunikacijska znanja, biti mora komunikativen, natančen, iznajdljiv, uspešen v reševanju konfliktov, ciljno naravnan in urejen. Skratka: vodje projektov v prevajalskih agencijah so pravi »multipraktiki«, ki se dobro znajdejo v številnih situacijah, na koncu koncev pa vedno poskrbijo, da boste naročniki zadovoljni s prevodi, zato so pravzaprav tudi vaši najboljši prijatelji. Z njimi ravnajte lepo, pa bodo tudi oni dobro poskrbeli za vas!

Zdrav razum

Bistvo marketinškega prevoda je prenesti prodajno sporočilo, zato je v osnovi potreben predvsem zdrav razum. Dobesedni prevodi v marketinških vodah kaj hitro postanejo smešni, občasno pa celo katastrofalni. Znamenita ameriška veriga hitre hrane KFC se je tako pred nekaj desetletji močno opekla na kitajskem trgu, saj so svoj slogan Finger-lickin’ good precej dobesedno prevedli v nekaj, kar v kitajščini zlahka razumemo tudi kot pojejte svoje prste. Ne preveč posrečen slogan za prehrambno industrijo, se strinjate?

Kulturni pomen

Prevajalci marketinških besedil morajo biti zelo dobro podkovani v kulturi in izrazoslovju obeh jezikov, saj lahko enake besede (ali besedne zveze) v enem jeziku nosijo precej drugačen pomen kot v drugem. Pa ne le besede (ali besedne zveze) – tudi običaji, navade, tradicija in pravila določenih kultur so ključni za dobre marketinške prevode. Znano farmacevtsko podjetje je pred leti za svoje marketinško sporočilo uporabilo 3 slike, ki so po vrsti prikazovale obraz, spačen od bolečine, obraz, ki jemlje zdravilo, in nazadnje še zdrav, vesel obraz. Kakšna škoda, da so oglas brez premisleka neposredno prevedli za arabski trg, kjer berejo od desne proti levi …

Brcniti vedro

Brcniti vedro tudi v našem jeziku povzroča težave, saj lahko vendar pričakujemo razlitje vode ali bolečino v nogi! Ampak to ni nič v primerjavi s težavami angleško govorečih ljudi, saj frazem brcniti vedro (kick the bucket) v angleščini pomeni nič manj kot umreti. Ko Angleži torej brcnejo vedro, se mi stegnemo. Preprosto, kajne?

Drži svoje konje!

Kaj? Pa saj vendar nimam konjev … Brez skrbi, če vam v angleščini kdo ponudi besede hold your horses vam ne bo treba takoj v konjušnico – frazem namreč pomeni le, da se umirite in dobro premislite o nameravanem. No, ko boste že pri tem, lahko poskrbite tudi, da kovačeva kobila končno enkrat ne bo bosa …

Skočiti od petelina do osla

Potem pa še do krav, prašičev, čebel in zajcev, kaj? Tole se sliši kot običajen dan slovenskega kmeta … Če pa vam kak Francoz reče, da ste skočili od petelina do osla, vam s tem hoče povedati, da v pogovoru skačete s teme na temo brez kakršnegakoli smisla. Ti Francozi pa res govorijo kot raztrgani dohtarji, kaj?

Biti v puranovem letu

Očitno gre večina puranov v Španiji skozi zelo težavno obdobje, saj frazem pomeni težavna leta v življenju. Tale puberteta je pa za slovenske najstnike res puranja, kajne?

Imeti ščurka

Zadnja živalska, obljubimo! Se vam kaj dozdeva, kaj bi lahko v francoščini pomenil frazem imeti ščurka? Ne, ne pomeni enako kot v slovenščini imeti mačka, temveč pomeni, da je nekdo depresiven. Če za mačkom takoj dobite še ščurka, to torej pomeni, da vas pijača spravlja v slabo voljo!

Imeti las v roki

Imeti las v roki v naših krajih preprosto pomeni, da si frizer, kaj pa drugega? Francozi pa spet vse zakomplicirajo! Avoir un poil dans la main je v francoščini namreč skoraj žaljivka, ki pomeni, da je nekdo izjemno len. Ko boste torej naslednjič prijeli las v roke, se pošteno zamislite nad seboj …

Prositi brest za hruške

Hja, prositi brest za hruške je v španščini podobno kot v angleščini videti letečega pujsa, v albanščini čakati na nekaj, kar se zgodi 36. avgusta ali pa na Kitajskem videti sonce vzhajati na zahodu. Brest bo torej dal hruške ob svetem Nikoli ali pa takrat, ko bo zmrznil pekel.

Različne organizacijske strukture in nazivi

Še preden se lotimo konkretnih vlog v prevajalskem podjetju, velja omeniti, da se podjetja med seboj razlikujejo tako po organizacijski strukturi in delitvi vlog v podjetju kot tudi po nazivih, ki jih uporabljajo, zato stoodstotno natančno delitve vlog ni mogoče opredeliti. Kljub temu pa obstajajo splošne vloge, ki jih boste skoraj zagotovo našli tudi v prevajalskem podjetju, s katerim sodelujete.

Vodje projektov

V večjih prevajalskih agencijah vsaki stranki ob začetku novega projekta običajno dodelijo vodjo projektov. Kaj pa ta vodja projektov dejansko počne in s kakšnimi vprašanji se lahko obrnete nanj?

Vodje projektov so zaposleni, ki so odgovorni za dejansko izvedbo določenega prevajalskega projekta oz. skrbijo za nemoten prevajalski proces; ta vključuje analizo besedila, pripravo pomnilnikov/glosarjev, pripravo ponudbe, določitev in nadzor prevajalcev ter drugih sodelavcev, ki so nujni za uspešno izvedbo projekta, pa tudi drugih resursov, ki omogočajo izvedbo projekta, ter seveda pravočasno oddajo brezhibnega prevoda naročniku. Vodje projekta so tako odgovorne predvsem za vsebinski del izvedbe in vam bodo zato znali tudi povedati, koliko časa bo projekt trajal in koliko vas bo stal.

Prevajalci

Prevajalci (in prevajalke) so tisti členi v prevajalskih agencijah, ki bodo dejansko prevedli vaše tekste v tuj jezik (ali iz tujega v domačega). Po definiciji prevajalec prenese pomen iz izvirnega v ciljni jezik tako, da izdela besedilo, ki je skladno z jezikovnimi pravili ciljnega jezika in ustreza navodilom, prejetim ob dodelitvi projekta. V procesu prevajanja je prevajalec stalno pozoren na terminologijo, slovnico, besedišče, slog, krajevne značilnosti, oblikovanje, ciljno skupino in namen prevoda. Pri večjih projektih običajno sodeluje tudi več prevajalcev, pa tudi pri manjših projektih vaša besedila najbrž ne bodo odvisna samo od enega posameznika. Če nič drugega, bo delo prvega prevajalca preveril še drug prevajalec, ki bo takrat nastopil v vlogi pregledovalca.

Popravljavci/pregledovalci/strokovni pregledovalci

Profesionalne prevajalske agencije zaposlujejo tudi različne pregledovalce (širše poimenovane ‘lektorje’) – kako pa se njihova vloga sploh razlikuje od vloge prevajalcev? Ločimo več vrst pregledov:

Pregledovalec je oseba, ki pregleda prevod: to ni ista oseba kot prevajalec ter mora imeti ustrezne sposobnosti in znanje izvirnega in ciljnega jezika. Pregledovalec preveri, ali prevod ustreza namenu. To vključuje – odvisno od zahtev projekta – primerjavo izvirnega in ciljnega besedila glede dosledne rabe terminologije, nabora značilnosti in sloga.

Strokovni pregledovalec je oseba, ki strokovno pregleda ciljno besedilo: opravi enojezični pregled, da oceni primernost prevoda za dogovorjeni namen, in predlaga popravke.

Popravljavec je oseba, ki opravi pregled dokumentov pred uporabo (tiskom, objavo ali drugačno uporabo) in vnese popravke.

Pregledovalci so torej tisti, ki poskrbijo, da je v že narejenem prevodu vse brezhibno in da lahko določeno besedilo brez vsakršne skrbi objavite na spletni strani, v izbrani reviji ali pa ga pošljete poslovnemu partnerju.

Politiki, ki bi si želeli boljših prevajalcev

Nikita Hruščev, znameniti sovjetski premier v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je na višku hladne vojne podal izjavo, ki so jo ameriški prevajalci interpretirali kot pokopali vas bomo. Lahko si zamislite, da je kaj takega le še poslabšalo napetost, ki je takrat vladala med državama. Fraza, ki jo je Hruščev dejansko izrekel, je bila po pomenu bližje preživeli vas bomo, ki je, kljub temu da ni posebej prijazna, še vedno precej manj konfliktna izbira.

Podobno napako so storili tudi prevajalci nekdanjega ameriškega predsednika Carterja, ki so njegove besede vaše želje za prihodnost ob obisku na Poljskem prevedli v precej neposrečen izraz vaša poželenja za prihodnost. Morda zveni smešno, vendar je gotovo povzročilo nekaj diplomatske škode…

Podjetja, ki so odštela velike denarce, da so popravila prevajalske napake

Šefi velike multinacionalne banke HSBC so verjetno izrekli kar nekaj grdih besed, ko so ugotovili, da so njihovo oglaševalsko kampanjo s sloganom Ne predvidevajte ničesar v več državah napačno prevedli kot Ne storite ničesar. In koliko jih je to kaj stalo? Zgolj približno 10 milijonov ameriških dolarjev, ki so jih porabili za novo kampanjo z namenom, da popravijo posledice prvotne kampanje.

Tudi znamenita ameriška kampanja Got Milk? (Imate mleko?) je povzročila več škode kot pa koristi, ko so jo (neuspešno) prilagodili za sosednji mehiški trg, saj je v španščini izražala vprašanje Ali izločate mleko? Mehiške mamice niso bile navdušene, ameriška mlekarska industrija pa je zagotovo izgubila precej ugleda pri sosedih…

Blagovne znamke, ki si niso zaslužile amaterskega pristopa pri vstopu na nov trg

Tudi pri uvajanju blagovnih znamk na tuje trge je seveda treba pomisliti na ustrezno prevajanje/prilagajanje imena blagovnih znamk, sicer se kaj hitro zgodijo poslovne katastrofe. To dobro vedo lastniki blagovne znamke kanadskega viskija Canadian Mist, ki na nemškem trgu niso bili ravno priljubljeni, saj jih dober prevajalec ali nemško govoreči marketinški strokovnjak ni opozoril, da mist v nemščini pomeni gnoj. Le kdo bi zameril Nemcem, da ne želijo kupovati kanadskega gnoja? Nespretno prilagajanje imen ob vstopu na nov trg pa gotovo obžalujejo tudi v Nokii – ime njihovega modela telefona Lumia se v španščini namreč uporablja kot nekoliko zastarel izraz za prijateljico noči.

Investicija v profesionalne prevode se vedno izplača

Nauk zgornjih delno zabavnih, delno pa poslovno katastrofalnih zgodb? Investicija v profesionalne prevode se vedno izplača, saj vas lahko majhne napake drago stanejo…

Kaj je terminološki slovar?

Terminološki slovar ni nič drugega kot sistematično urejena zbirka strokovnih izrazov, ki opisujejo in označujejo pojme določenega strokovnega področja. Ker te strokovne izraze označujemo tudi z besedo têrmin (za razliko od termína, ki pomeni izbrano ali določeno časovno obdobje), zbirko imenujemo kar terminološki slovar. Terminološki slovarji pa pogosto ne vsebujejo le strokovnih izrazov v maternem jeziku podjetja, temveč tudi prevode teh izrazov v relevantne tuje jezike, saj mnoga sodobna podjetja dandanes seveda nastopajo tudi na številnih tujih trgih. Zakaj pa je taka zbirka sploh pomembna za podjetja?

Prihranek časa

Terminološki slovarji prihranijo ogromno časa številnim oddelkom podjetij, saj z njihovo pomočjo vedno hitro najdejo prave izraze za svoja sporočila, ne glede na to, komu so ta sporočila namenjena. Terminološke slovarje tako s pridom uporabljajo prevajalci, marketinški oddelki, tehnični pisci, inženirji, zaposleni v oddelku za podporo strankam, prodajalci, osebe, odgovorne za odnose z javnostmi, in še bi jih lahko naštevali …

Učinkovita komunikacija

Komunikacija v podjetju je težko učinkovita, če nihče pravzaprav sploh ne ve, o čem natanko nekdo drug govori. Tu nastopijo têrmini, ki komunikacijo podjetja na izbranem strokovnem področju poenotijo in olajšajo sporazumevanje – ne le znotraj podjetja, temveč tudi med podjetjem in drugimi javnostmi (denimo kupci, nadzornimi organi, dobavitelji, vlagatelji ipd). Učinkovita komunikacija pa ni koristna le sama po sebi, temveč prinaša še eno veliko dodatno prednost …

Manj napak

Zaradi učinkovite komunikacije, ki je podprta z ustreznimi strokovnimi izrazi, nastane manj napak v številnih procesih podjetja – pri proizvodnji, pri pripravi in tiskanju promocijskih materialov, pri  naročilih dobaviteljem materialov in – morda najpomembneje – pri prodaji končnim kupcem, ki je končni cilj vsakega podjetja.

Za zaključek …

Izdelava terminološkega slovarja v več jezikih zahteva relativno malo časa in stane malo denarja, sploh če jo primerjamo s številnimi pozitivnimi učinki, ki jih obstoj terminološkega slovarja prinaša podjetju. Kako pa se izdelave terminološkega slovarja sploh lotiti?

Sistematični pristop

Na začetku procesa mora ključno vlogo seveda odigrati vodstvo podjetja, ki v sodelovanju z relevantnimi strokovnjaki določi način izdelave in vpeljave terminološkega slovarja v podjetje. Pri tem mora odgovoriti na vprašanja, kot so: »Kako lahko strokovne izraze pridobimo iz obstoječih dokumentov podjetja?«, »Kako bomo poskrbeli, da bodo na voljo celotnemu podjetju in da jih bodo zaposleni ustrezno uporabljali?« in »Kdo bo poskrbel, da bodo strokovni izrazi na voljo tudi v drugih jezikih?« Za slednje bomo seveda najbolje poskrbeli prevajalci z znanjem iz določenega strokovnega področja …

Duolingo

Duolingo je preprost in učinkovit program učenja tujih jezikov, ki vas bo zagotovo navdušil – je namreč neverjetno zabaven, zato se boste vedno z veseljem lotili učenja. Na platformi Duolingo se trenutno lahko učite 16 različnih jezikov – od tistih skoraj obveznih (angleščina in nemščina) pa vse do tistih najbolj priljubljenih, kot so denimo španščina, francoščina in portugalščina, in nekoliko bolj eksotičnih, kot so denimo turščina, danščina in valežanščina. Duolingo lahko uporabljate na svojem računalniku, lahko pa si na svoj pametni telefon namestite aplikacijo in z učenjem tujih jezikov opravite kar med čakanjem na avtobus.

Memrise

Memrise spada med največje in najbolj obsežne platforme za učenje tujih jezikov, saj vam omogoča, da se učite več kot 200 različnih jezikov. V praksi to pomeni, da se lahko učite skoraj kateregakoli jezika na svetu, vsi jeziki pa so razporejeni glede na začetno znanje in vaše potrebe. Tudi Memrise ponuja mobilno aplikacijo, s pomočjo katere lahko v jezikovnih tečajih uživate na poti, a pozor – naloge, s katerimi se boste srečali, so pogosto tako zabavne, da vam nekaj smeha ne uide! Če ste bolj tekmovalne narave, pa vas bo zagotovo navdušilo dejstvo, da lahko pri učenju tekmujete s prijatelji in tako hitro ugotovite, kdo v družbi je najbolj nadarjen za tuje jezike.

busuu

Tudi busuu ponuja enostaven in zabaven način učenja tujih jezikov, ki ga lahko prilagodite svojemu tempu. Osnovna verzija programa je na voljo povsem brezplačno, za naprednejše funkcije, kot je denimo ocenjevanje in popravljane oddanih nalog s strani naravnih govorcev jezika, ki se ga učite, pa boste morali plačati mesečno naročnino (cene se gibljejo od 5 do 10 € na mesec, odvisno od trajanja vaše naročnine). Tudi busuu je na voljo v obliki aplikacije za mobilne telefone za učenje na različnih lokacijah, trenutno pa ponuja 12 različnih tujih jezikov, med katerimi boste zagotovo našli tudi kakšnega, ki vas zanima.

Pravilo #1: Dajte natančna navodila

Pomembno je, da prevajalski agenciji že ob naročilu poveste, kakšno storitev želite (prevod, lekturo, sodni prevod …). Če potrebujete prevod, agenciji nikar ne pozabite zaupati tudi jezika, v katerega naj prevedejo besedilo – najpogosteje gre res za kombinacijo slovenščine in angleščine, a ker večina agencij prevaja tudi različne druge jezikovne kombinacije, brez te informacije ne bo šlo.

Pravilo #2: Izberite pravi format

Najlažje, najhitreje in najceneje bo, če svoje besedilo pošljete v formatu, ki ga je moč urejati; takšne so denimo datoteke, ki jih ustvarite v programu Word, Excel, Power Point. Drugi formati, kot sta denimo PDF ali celo JPEG, so precej bolj zapleteni in časovno zamudni za obdelavo, poleg tega pa bo končna cena prevoda zaradi več vloženega časa mogoče višja. Če je to le možno, prevajalski agenciji torej pošljite besedilo v Wordovi datoteki, saj boste s tem vsem vpletenim prihranili kar nekaj časa in denarja, predvsem pa bo tudi oblika besedila ostala enaka kot v izvirniku.

Pravilo #3: Postavite konkreten rok

Prevajalske agencije pogosto prejmejo naročila, v katerih je kot rok zapisano »čim prej«. A čim prej je zelo raztegljiv pojem: za nekatere je to čez mesec dni, za nekatere čez teden dni, za nekatere pa že jutri. Če boste izvajalcu zaupali točen datum in po možnosti tudi uro, do katere potrebujete prevod oziroma lekturo, boste hitreje dobili natančno oceno stroškov in informacijo, ali je storitev v vašem časovnem roku sploh mogoča.

Pravilo #4: Zahtevajte potrditev

Vsaka dobra prevajalska agencija redno spremlja svoj elektronski poštni predal in ohranja nenehen nadzor nad naročili, ki prihajajo – a vseeno ne bo odveč, če ob naročilu prosite tudi za potrditev, da so vaši dokumenti varno prispeli do prevajalca. Tehnologija včasih vseeno zataji, do napak pa prihaja tudi zaradi človeškega faktorja (tako na vaši kot tudi na izvajalčevi strani), zato si lahko z zahtevo po potrditvi naročila prihranite kar nekaj sivih las.

Pravilo #5: Zagotovite kontaktno osebo

To je še posebej pomembno v primerih, ko je rok za prevod ali lekturo zelo kratek. Prevajalski agenciji zagotovite e-poštni naslov in telefonsko številko osebe, ki lahko poda odgovore na morebitna vprašanja. Pri številnih prevodih se namreč pojavijo dileme, ki se s pomočjo pravih informacij lahko hitro razrešijo, kar posledično poskrbi za še boljšo kakovost prevoda. Pomembno je, da je kontaktna oseba nekdo, ki dobro pozna cilje in namene besedila, ki se prevaja oziroma lektorira, obenem pa mora biti ta oseba tudi zelo odzivna, saj je hiter pretok informacij ob kratkih rokih ključnega pomena.